Denarna valuta ni denar!

Denar poznamo vsi, kaj ne? NE, ni res! Večina pozna le papirnato valuto, ki temelji na dolgu. Na pravi denar, ki temelji na realni vrednosti pa je večina že pozabila. Naj razložim razliko. Denar mora opravljati tri glavne funkcije. Nastopati mora kot menjalno sredstvo, obračunska enota in hranilec vrednosti. Denarne valute trenutno opravljajo le prvi dve funkciji, tretje pa že dolgo časa ne in zato ne morejo biti denar. Denarne valute (evro, dolar, frank, funt,..) obstajajo zgolj zaradi našega zaupanja. Zaupanja v to, da jih bomo tudi jutri lahko zamenjali za neko dobrino, ki jo bomo potrebovali. Bomo to res lahko storili? Verjetno, a bomo zanje vedno manj dobili, ker denarna valuta s časom izgublja na vrednosti. Vedno je in vedno bo, dokler bo finančni sistem obstajal v obliki kot je danes. Ne verjamete? Svet Evropske centralne banke je leta 1998 opredelil cenovno stabilnost kot »medletno povečanje harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (beri inflacija) na stopnjo, ki bo manjša od 2 odstotka«. Kasneje, leta 2003 so dodali, da nameravajo v okviru te opredelitve inflacijo na srednji rok ohranjati »pod 2 odstotkoma, vendar blizu te meje.« To pomeni, da morate srednjeročno vaše premoženje vsako leto oplemenititi vsaj za 2 odstotka, da ne izgublja na vrednosti. Lahko to naredite z denarno valuto, evrom? Najbolj ugodna bančna vezava za eno leto vam ta moment ponuja 1,9%. Očitno ne. Zakaj torej še vedno dobrih 35 % Slovencev »varčuje« v banki oziroma doma (19 %), kar je še slabše! Morda zato, ker menijo ali verjamejo, da inflacije ni oziroma je ta nizka? Poglejmo nekaj podatkov o cenah za obdobje enega leta (nov. 2013-nov. 2014), ko je statistika prikazovala negativno inflacijo (-0,4 %) oziroma deflacijo v Sloveniji: voda za gospodinjstvo (+1,87 %), dnevni časopis (+2,27 %), obvezno avtomobilsko zavarovanje (+2,34 %), letna članarina za plačilno kartico (+2,55 %), klasična pica (+2,57 %), polnozrnat kruh (+2,77 %), neprofitna najemnina (+4,03 %), tablete Rupurut (+4,24 %), zemeljski plin (+7,20 %), zobna pasta (+9,12 %), pomaranče (+17,35 %), orehova jedrca (+18,98 %), poštna znamka (+21,21 %), margarina (+21,53 %), limone (+23, 07 %), kanalščina (+25,76 %),… Še dobro, da v preteklih 12. mesecih nismo imeli inflacije, kaj ne? V kolikor bi želeli imeti v posesti denar, ki bo v naslednjem srednjeročnem obdobju lahko sledil porastu cen potrošnih dobrin, morate papirnato valuto zamenjati za pravi denar. Realni denar, ki se mu reče srebro. Veste, da v štirinajstih jezikih za denar in srebro še vedno uporabljajo isto besedo?

Morda ti bo všeč tudi...